Omemba: Dare Valič

»V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja.«

»S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najbolj zavratnih obdobij sodobnega človeštva.«

»Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najbolj usodni postaji v človekovem življenju.«

»Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala.«

»Ob prigodah in izpovedih svojih strank pa si naposled tudi sam voznik postavi vprašanje o lastni eksistenci in željah.«

»Njun pogovor odpira in zgošča številna teološka in eksistencialna vprašanja o Bogu, veri, odgovornosti, krivdi in odpuščanju.«

»Ta je še posebej ponosen je na to, da ima kot pravi strašni vitez jekleno srce, kar naj bi pravzaprav pomenilo, da ga sploh nima.«

»Če se preveč držimo pravil Pavliha ima to smolo, da se preveč drži pravil, vendar ob napačnem trenutku, zato ga vedno polomi.«

»Mami dela denimo velike težave, vendar se v torkovi radijski igri na Prvem Pavliha ali Človek, ne jezi se po predlogi Ervina Fritza najde nekdo, ki ga vzljubi prav takšnega, kakršen je.«

»Gre za adaptacijo istoimenske zgodbe iz zbirke Okroglih povesti francoskega avtorja Honoréja de Balzaca.«

»V igri gre za spopad med oblastno povprečnostjo Salierija in genialnostjo Mozarta, ki svoj obstoj potrjuje le z deli ustvarjalne osebnosti.«

»Gre za veselo, radoživo kriminalko, v kateri se, kot se za takšen žanr tudi spodobi, vse razkrije šele na koncu.«

»Ta veseli dan ali Matiček se ženi.«

»Satira se splete okoli kraje belega slona Hasana.«

»Pesnik je kompleksno pesniško delo začel pisati v drugi polovici leta 1835.«

»Delo je prevedel in za radio priredil Simon Dobravec.«

»Ta teden bo zapela brezčasna gledališka in filmska igralka Duša Počkaj.«

»Kaj se skriva za njimi, je mlademu občinstvu odkrila glavna oseba, Polonca.«

»Občinstvo sem imel zelo rad in upam, da ono tudi mene. Občinstvo sem zmeraj spoštoval in menim, da če je bil kdaj aplavz na odprti sceni, kot temu rečemo, sem lahko bil kar malo važen.«

»Poskušal sem si zapomniti specifiko določenega značaja in prevzeti nekaj njegovega nase. (...) Ljudje so se mi vedno zdeli strašno zanimivi. In sem jih kradel. Prav škoda, da tega več ne počnem.«